Moč jeklenih tuljav je predvsem posledica njihove ogromne teže, kinetične energije, ki nastane zaradi-hitrostnega gibanja, in možnosti za nevarnost ureznin. Jekleni tuljavi so običajno izdelani iz hladno{2}}ali vroče{3}}valjanih jeklenih pločevin in lahko tehtajo več ali celo desetine ton. Če med prevozom ali rokovanjem postanejo nenadzorovani, lahko kinetična energija njihovega kotaljenja ali drsenja zadošča za uničenje ovir, kar povzroči resne telesne poškodbe in materialno škodo. Poleg tega lahko ostri robovi jeklenih tuljav povzročijo rezalni učinek pri vrtenju ali premikanju pri visokih hitrostih, kar predstavlja smrtno nevarnost za operaterje.
S tehničnega vidika je moč jeklene tuljave neposredno povezana z njeno maso, hitrostjo in ostrino robov. V skladu s fizikalno formulo E=1/2mv² kinetična energija narašča s kvadratom hitrosti, tako da lahko celo jeklena tuljava, ki se kotali z nizko hitrostjo, prenaša znatno energijo. Pogoste industrijske nesreče vključujejo zdrs tuljav med dviganjem, vrženje tuljav naprej zaradi nenadnega zaviranja transportnih vozil in kotaljenje tuljav zaradi nepravilnega skladiščenja.
Varno ravnanje z jeklenimi tuljavami zahteva dosledno upoštevanje naslednjih korakov: 1) Uporabite namensko dvižno opremo, pri čemer zagotovite, da njena-nosilnost presega težo tuljave za vsaj 20 %; 2) Zavarujte tuljavo med transportom z nedrsečimi drsniki in trakovi, pri čemer je priporočena sila zavezovanja vsaj 1,5-kratna teža tuljave; 3) Tuljavo shranjujte na ravni, trdni površini z naklonom največ 5 stopinj. Osebje v nobenem primeru ne sme stati na poti tuljave, ki bi se lahko kotalila.
